Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 3. 2024
Tromeja v fotografski razstavi

V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.

Tromeja v fotografski razstavi

V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Tromeja v fotografski razstavi

V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.

VEČ ...|22. 3. 2024
Tromeja v fotografski razstavi

V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 12. 2023
Čezmejno božično vzdušje

Na tromeji Slovenija-Italija-Avstrija bo to nedeljo spet moč začutiti čezmejno božično vzdušje v izvorni obliki. Združenje don Mario Černet v sodelovanju z župnijo Ukve in Združenjem don Eugenio Blanchini pripravlja poseben koncert. V cerkvi v Ukvah bodo ob 17.30 s slovenskimi adventnimi in božičnimi pesmimi nastopili zbor iz Furlanije-Julijske krajine, to je Lojze Bratuž iz Gorice, zbor z avstrijske Koroške, to je Kvartet spodnje Ziljske doline in zbor iz Slovenije, to je Amor vincit. Nekaj skladb bo zaigral tudi nadarjeni in že priljubljeni ukovški pianist Matteo Schönberg. Združenje don Mario Cernet je po poročanju petnajstdnevnika Dom še posebej veselo, da so sosedi in prijatelji na Zilji sestavili kvartet prav za to priložnost. Ostajamo v Kanalski dolini. Že v nedeljskem popoldnevu, ob 15.00, pa vabi Slovensko kulturno središče Planika v večnamensko dvorano v Ukvah. V okviru prireditve Pričevanja-Testimonianze bodo predstavili knjigo Kanalska saga dr. Rafka Dolharja, kuharske knjige, in pričevanja o Ukovških planinah in obnovi starega oltarja v Ovčji vasi. Planika organizira prireditev v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo, SPD Zila, Krščansko kulturno zvezo in Založbo Mladika.

Čezmejno božično vzdušje

Na tromeji Slovenija-Italija-Avstrija bo to nedeljo spet moč začutiti čezmejno božično vzdušje v izvorni obliki. Združenje don Mario Černet v sodelovanju z župnijo Ukve in Združenjem don Eugenio Blanchini pripravlja poseben koncert. V cerkvi v Ukvah bodo ob 17.30 s slovenskimi adventnimi in božičnimi pesmimi nastopili zbor iz Furlanije-Julijske krajine, to je Lojze Bratuž iz Gorice, zbor z avstrijske Koroške, to je Kvartet spodnje Ziljske doline in zbor iz Slovenije, to je Amor vincit. Nekaj skladb bo zaigral tudi nadarjeni in že priljubljeni ukovški pianist Matteo Schönberg. Združenje don Mario Cernet je po poročanju petnajstdnevnika Dom še posebej veselo, da so sosedi in prijatelji na Zilji sestavili kvartet prav za to priložnost. Ostajamo v Kanalski dolini. Že v nedeljskem popoldnevu, ob 15.00, pa vabi Slovensko kulturno središče Planika v večnamensko dvorano v Ukvah. V okviru prireditve Pričevanja-Testimonianze bodo predstavili knjigo Kanalska saga dr. Rafka Dolharja, kuharske knjige, in pričevanja o Ukovških planinah in obnovi starega oltarja v Ovčji vasi. Planika organizira prireditev v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo, SPD Zila, Krščansko kulturno zvezo in Založbo Mladika.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Čezmejno božično vzdušje

Na tromeji Slovenija-Italija-Avstrija bo to nedeljo spet moč začutiti čezmejno božično vzdušje v izvorni obliki. Združenje don Mario Černet v sodelovanju z župnijo Ukve in Združenjem don Eugenio Blanchini pripravlja poseben koncert. V cerkvi v Ukvah bodo ob 17.30 s slovenskimi adventnimi in božičnimi pesmimi nastopili zbor iz Furlanije-Julijske krajine, to je Lojze Bratuž iz Gorice, zbor z avstrijske Koroške, to je Kvartet spodnje Ziljske doline in zbor iz Slovenije, to je Amor vincit. Nekaj skladb bo zaigral tudi nadarjeni in že priljubljeni ukovški pianist Matteo Schönberg. Združenje don Mario Cernet je po poročanju petnajstdnevnika Dom še posebej veselo, da so sosedi in prijatelji na Zilji sestavili kvartet prav za to priložnost. Ostajamo v Kanalski dolini. Že v nedeljskem popoldnevu, ob 15.00, pa vabi Slovensko kulturno središče Planika v večnamensko dvorano v Ukvah. V okviru prireditve Pričevanja-Testimonianze bodo predstavili knjigo Kanalska saga dr. Rafka Dolharja, kuharske knjige, in pričevanja o Ukovških planinah in obnovi starega oltarja v Ovčji vasi. Planika organizira prireditev v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo, SPD Zila, Krščansko kulturno zvezo in Založbo Mladika.

VEČ ...|15. 12. 2023
Čezmejno božično vzdušje

Na tromeji Slovenija-Italija-Avstrija bo to nedeljo spet moč začutiti čezmejno božično vzdušje v izvorni obliki. Združenje don Mario Černet v sodelovanju z župnijo Ukve in Združenjem don Eugenio Blanchini pripravlja poseben koncert. V cerkvi v Ukvah bodo ob 17.30 s slovenskimi adventnimi in božičnimi pesmimi nastopili zbor iz Furlanije-Julijske krajine, to je Lojze Bratuž iz Gorice, zbor z avstrijske Koroške, to je Kvartet spodnje Ziljske doline in zbor iz Slovenije, to je Amor vincit. Nekaj skladb bo zaigral tudi nadarjeni in že priljubljeni ukovški pianist Matteo Schönberg. Združenje don Mario Cernet je po poročanju petnajstdnevnika Dom še posebej veselo, da so sosedi in prijatelji na Zilji sestavili kvartet prav za to priložnost. Ostajamo v Kanalski dolini. Že v nedeljskem popoldnevu, ob 15.00, pa vabi Slovensko kulturno središče Planika v večnamensko dvorano v Ukvah. V okviru prireditve Pričevanja-Testimonianze bodo predstavili knjigo Kanalska saga dr. Rafka Dolharja, kuharske knjige, in pričevanja o Ukovških planinah in obnovi starega oltarja v Ovčji vasi. Planika organizira prireditev v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo, SPD Zila, Krščansko kulturno zvezo in Založbo Mladika.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 11. 2023
Večjezični pouk v Kanalski dolini

Šestnajsti november 2023 bo datum, ki bo ostal zapisan v zgodovini slovenske manjšine v Italiji, saj je od tistega dne slovenščina uradno postala predmet in učni jezik v vseh šolah Kanalske doline, piše petnajstdnevnik Dom. Pouk je stekel v okviru ministrske eksperimentacije po dolgoletnih naporih lokalnih uprav – resoluciji v prid večjezičnemu pouku sta občini Trbiž in Naborjet Ovča vas sicer sprejeli leta 2010. Ne gre spregledati prizadevanje nekaterih organizacij slovenske in nemške jezikovne skupnosti in odločilnega posega ustanov Republike Slovenije, ki so zagotovile učiteljici za letošnje šolsko leto – prva je na razpolago od 16. novembra, druga bo od decembra, saj v slovenski manjšini v Italiji ni bilo na voljo potrebnega kadra. S političnega vidika je najbolj zaslužen naborješko ovški župan Boris Preschern, ki je od začetka svojega županovanja leta 2014 med glave cilje postavil trijezični pouk. Dom med zaslužnimi navaja tudi Svet slovenskih organizacij, ki je preko svojih krajevnih članic, to sta združenji don Mario Cernet in don Eugenio Blanchini, odigral še kako pomembno vlogo pri vzpostavitvi večjezičnega pouka v Ukvah in na Trbižu. Kdo je zaslužen za večjezični pouk v Kanalski dolini, je že pred enim letom, takoj po ministrskem priznanju, jasno dala vedeti Občina Naborjet Ovčja vas, ko je izročila priznanja deželni odbornici za šolstvo Alessi Rosolen, nekdanjim občinskim odbornikom za šolstvo na Trbižu Barbari Lagger in v Naborjetu Ovčji vasi Stefanu Busettiniju, ter združenju don Mario Cernet in društvu Kanaltaler Kulturverein. 

Večjezični pouk v Kanalski dolini

Šestnajsti november 2023 bo datum, ki bo ostal zapisan v zgodovini slovenske manjšine v Italiji, saj je od tistega dne slovenščina uradno postala predmet in učni jezik v vseh šolah Kanalske doline, piše petnajstdnevnik Dom. Pouk je stekel v okviru ministrske eksperimentacije po dolgoletnih naporih lokalnih uprav – resoluciji v prid večjezičnemu pouku sta občini Trbiž in Naborjet Ovča vas sicer sprejeli leta 2010. Ne gre spregledati prizadevanje nekaterih organizacij slovenske in nemške jezikovne skupnosti in odločilnega posega ustanov Republike Slovenije, ki so zagotovile učiteljici za letošnje šolsko leto – prva je na razpolago od 16. novembra, druga bo od decembra, saj v slovenski manjšini v Italiji ni bilo na voljo potrebnega kadra. S političnega vidika je najbolj zaslužen naborješko ovški župan Boris Preschern, ki je od začetka svojega županovanja leta 2014 med glave cilje postavil trijezični pouk. Dom med zaslužnimi navaja tudi Svet slovenskih organizacij, ki je preko svojih krajevnih članic, to sta združenji don Mario Cernet in don Eugenio Blanchini, odigral še kako pomembno vlogo pri vzpostavitvi večjezičnega pouka v Ukvah in na Trbižu. Kdo je zaslužen za večjezični pouk v Kanalski dolini, je že pred enim letom, takoj po ministrskem priznanju, jasno dala vedeti Občina Naborjet Ovčja vas, ko je izročila priznanja deželni odbornici za šolstvo Alessi Rosolen, nekdanjim občinskim odbornikom za šolstvo na Trbižu Barbari Lagger in v Naborjetu Ovčji vasi Stefanu Busettiniju, ter združenju don Mario Cernet in društvu Kanaltaler Kulturverein. 

Slovencem po svetu in domovini

Večjezični pouk v Kanalski dolini

Šestnajsti november 2023 bo datum, ki bo ostal zapisan v zgodovini slovenske manjšine v Italiji, saj je od tistega dne slovenščina uradno postala predmet in učni jezik v vseh šolah Kanalske doline, piše petnajstdnevnik Dom. Pouk je stekel v okviru ministrske eksperimentacije po dolgoletnih naporih lokalnih uprav – resoluciji v prid večjezičnemu pouku sta občini Trbiž in Naborjet Ovča vas sicer sprejeli leta 2010. Ne gre spregledati prizadevanje nekaterih organizacij slovenske in nemške jezikovne skupnosti in odločilnega posega ustanov Republike Slovenije, ki so zagotovile učiteljici za letošnje šolsko leto – prva je na razpolago od 16. novembra, druga bo od decembra, saj v slovenski manjšini v Italiji ni bilo na voljo potrebnega kadra. S političnega vidika je najbolj zaslužen naborješko ovški župan Boris Preschern, ki je od začetka svojega županovanja leta 2014 med glave cilje postavil trijezični pouk. Dom med zaslužnimi navaja tudi Svet slovenskih organizacij, ki je preko svojih krajevnih članic, to sta združenji don Mario Cernet in don Eugenio Blanchini, odigral še kako pomembno vlogo pri vzpostavitvi večjezičnega pouka v Ukvah in na Trbižu. Kdo je zaslužen za večjezični pouk v Kanalski dolini, je že pred enim letom, takoj po ministrskem priznanju, jasno dala vedeti Občina Naborjet Ovčja vas, ko je izročila priznanja deželni odbornici za šolstvo Alessi Rosolen, nekdanjim občinskim odbornikom za šolstvo na Trbižu Barbari Lagger in v Naborjetu Ovčji vasi Stefanu Busettiniju, ter združenju don Mario Cernet in društvu Kanaltaler Kulturverein. 

VEČ ...|23. 11. 2023
Večjezični pouk v Kanalski dolini

Šestnajsti november 2023 bo datum, ki bo ostal zapisan v zgodovini slovenske manjšine v Italiji, saj je od tistega dne slovenščina uradno postala predmet in učni jezik v vseh šolah Kanalske doline, piše petnajstdnevnik Dom. Pouk je stekel v okviru ministrske eksperimentacije po dolgoletnih naporih lokalnih uprav – resoluciji v prid večjezičnemu pouku sta občini Trbiž in Naborjet Ovča vas sicer sprejeli leta 2010. Ne gre spregledati prizadevanje nekaterih organizacij slovenske in nemške jezikovne skupnosti in odločilnega posega ustanov Republike Slovenije, ki so zagotovile učiteljici za letošnje šolsko leto – prva je na razpolago od 16. novembra, druga bo od decembra, saj v slovenski manjšini v Italiji ni bilo na voljo potrebnega kadra. S političnega vidika je najbolj zaslužen naborješko ovški župan Boris Preschern, ki je od začetka svojega županovanja leta 2014 med glave cilje postavil trijezični pouk. Dom med zaslužnimi navaja tudi Svet slovenskih organizacij, ki je preko svojih krajevnih članic, to sta združenji don Mario Cernet in don Eugenio Blanchini, odigral še kako pomembno vlogo pri vzpostavitvi večjezičnega pouka v Ukvah in na Trbižu. Kdo je zaslužen za večjezični pouk v Kanalski dolini, je že pred enim letom, takoj po ministrskem priznanju, jasno dala vedeti Občina Naborjet Ovčja vas, ko je izročila priznanja deželni odbornici za šolstvo Alessi Rosolen, nekdanjim občinskim odbornikom za šolstvo na Trbižu Barbari Lagger in v Naborjetu Ovčji vasi Stefanu Busettiniju, ter združenju don Mario Cernet in društvu Kanaltaler Kulturverein. 

Matjaž Merljak

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 1. 2023
V Kobaridu bo Novoletno srečanje

V Kulturnem domu Simona Gregorčiča v Kobaridu bo jutri potekalo 51. Novoletno srečanje, tradicionalna prireditev Slovencev z obeh strani meje. Slavnostni nagovor bo imel minister Matej Arčon, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa bo govoril predsednik združenja don Eugenio Blanchini, Igor Jelen, ki je bil pred časom tudi govornik na Dnevu emigranta v Čedadu. V pogovoru za naš radio je naglasil, da se življenje spreminja in da je vse več možnosti za življenje na podeželju, tudi v zamejskih dolinah. Kulturni program jutrišnjega 51. Novoletnega srečanja v Kobaridu bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Nastopili bodo mešani pevski zbor Sveti Anton iz Kobarida, Barski oktet in Otroška folklorna skupina dvojezične šole v Špetru. Podelili bodo Gujonovo priznanje.

V Kobaridu bo Novoletno srečanje

V Kulturnem domu Simona Gregorčiča v Kobaridu bo jutri potekalo 51. Novoletno srečanje, tradicionalna prireditev Slovencev z obeh strani meje. Slavnostni nagovor bo imel minister Matej Arčon, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa bo govoril predsednik združenja don Eugenio Blanchini, Igor Jelen, ki je bil pred časom tudi govornik na Dnevu emigranta v Čedadu. V pogovoru za naš radio je naglasil, da se življenje spreminja in da je vse več možnosti za življenje na podeželju, tudi v zamejskih dolinah. Kulturni program jutrišnjega 51. Novoletnega srečanja v Kobaridu bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Nastopili bodo mešani pevski zbor Sveti Anton iz Kobarida, Barski oktet in Otroška folklorna skupina dvojezične šole v Špetru. Podelili bodo Gujonovo priznanje.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

V Kobaridu bo Novoletno srečanje

V Kulturnem domu Simona Gregorčiča v Kobaridu bo jutri potekalo 51. Novoletno srečanje, tradicionalna prireditev Slovencev z obeh strani meje. Slavnostni nagovor bo imel minister Matej Arčon, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa bo govoril predsednik združenja don Eugenio Blanchini, Igor Jelen, ki je bil pred časom tudi govornik na Dnevu emigranta v Čedadu. V pogovoru za naš radio je naglasil, da se življenje spreminja in da je vse več možnosti za življenje na podeželju, tudi v zamejskih dolinah. Kulturni program jutrišnjega 51. Novoletnega srečanja v Kobaridu bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Nastopili bodo mešani pevski zbor Sveti Anton iz Kobarida, Barski oktet in Otroška folklorna skupina dvojezične šole v Špetru. Podelili bodo Gujonovo priznanje.

VEČ ...|20. 1. 2023
V Kobaridu bo Novoletno srečanje

V Kulturnem domu Simona Gregorčiča v Kobaridu bo jutri potekalo 51. Novoletno srečanje, tradicionalna prireditev Slovencev z obeh strani meje. Slavnostni nagovor bo imel minister Matej Arčon, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa bo govoril predsednik združenja don Eugenio Blanchini, Igor Jelen, ki je bil pred časom tudi govornik na Dnevu emigranta v Čedadu. V pogovoru za naš radio je naglasil, da se življenje spreminja in da je vse več možnosti za življenje na podeželju, tudi v zamejskih dolinah. Kulturni program jutrišnjega 51. Novoletnega srečanja v Kobaridu bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Nastopili bodo mešani pevski zbor Sveti Anton iz Kobarida, Barski oktet in Otroška folklorna skupina dvojezične šole v Špetru. Podelili bodo Gujonovo priznanje.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 1. 2023
Dan emigranta

V Čedadu v Beneški Sloveniji je na praznik svetih treh kraljev potekala tradicionalna prireditev Dan emigranta. 59-ič po vrsti sta jo pripravila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Slavnostna govornika sta bila senatorka Tatjana Rojc in v imenu slovenskih organizacij predsednik Združenja don Eugenio Blanchini Igor Jelen. Zbrane je pozdravila tudi županja občine Čedad. Dogajanje so s pristnimi beneškimi pesmimi popestrili mladi beneški glasbeniki, predstavljene so bile tudi tri pesmi iz lanskoletnega 34. Sejma Beneške piesmi. Prireditev se je zaključila s komedijo Jest san Berto v izvedbi Beneškega gledališča. Dogodka so se udeležili številni predstavniki oblasti in institucij tako iz dežele Furlanije Julijske krajine kot iz Slovenije ter župani obmejnih občin in Posočja. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v pozdravu podčrtal edinstvenost čezmejnega prostora, ki je preplet različnih kultur in narodov. Zahvalil se je slovenskim organizacijam, ki gojijo slovensko kulturo in identiteto ter hkrati tudi italijanskim mestom, ki razumejo položaj Slovencev, ki sprejemajo in se zavedajo, da nas ta raznolikost še kako bogati. 

Dan emigranta

V Čedadu v Beneški Sloveniji je na praznik svetih treh kraljev potekala tradicionalna prireditev Dan emigranta. 59-ič po vrsti sta jo pripravila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Slavnostna govornika sta bila senatorka Tatjana Rojc in v imenu slovenskih organizacij predsednik Združenja don Eugenio Blanchini Igor Jelen. Zbrane je pozdravila tudi županja občine Čedad. Dogajanje so s pristnimi beneškimi pesmimi popestrili mladi beneški glasbeniki, predstavljene so bile tudi tri pesmi iz lanskoletnega 34. Sejma Beneške piesmi. Prireditev se je zaključila s komedijo Jest san Berto v izvedbi Beneškega gledališča. Dogodka so se udeležili številni predstavniki oblasti in institucij tako iz dežele Furlanije Julijske krajine kot iz Slovenije ter župani obmejnih občin in Posočja. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v pozdravu podčrtal edinstvenost čezmejnega prostora, ki je preplet različnih kultur in narodov. Zahvalil se je slovenskim organizacijam, ki gojijo slovensko kulturo in identiteto ter hkrati tudi italijanskim mestom, ki razumejo položaj Slovencev, ki sprejemajo in se zavedajo, da nas ta raznolikost še kako bogati. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Dan emigranta

V Čedadu v Beneški Sloveniji je na praznik svetih treh kraljev potekala tradicionalna prireditev Dan emigranta. 59-ič po vrsti sta jo pripravila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Slavnostna govornika sta bila senatorka Tatjana Rojc in v imenu slovenskih organizacij predsednik Združenja don Eugenio Blanchini Igor Jelen. Zbrane je pozdravila tudi županja občine Čedad. Dogajanje so s pristnimi beneškimi pesmimi popestrili mladi beneški glasbeniki, predstavljene so bile tudi tri pesmi iz lanskoletnega 34. Sejma Beneške piesmi. Prireditev se je zaključila s komedijo Jest san Berto v izvedbi Beneškega gledališča. Dogodka so se udeležili številni predstavniki oblasti in institucij tako iz dežele Furlanije Julijske krajine kot iz Slovenije ter župani obmejnih občin in Posočja. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v pozdravu podčrtal edinstvenost čezmejnega prostora, ki je preplet različnih kultur in narodov. Zahvalil se je slovenskim organizacijam, ki gojijo slovensko kulturo in identiteto ter hkrati tudi italijanskim mestom, ki razumejo položaj Slovencev, ki sprejemajo in se zavedajo, da nas ta raznolikost še kako bogati. 

VEČ ...|9. 1. 2023
Dan emigranta

V Čedadu v Beneški Sloveniji je na praznik svetih treh kraljev potekala tradicionalna prireditev Dan emigranta. 59-ič po vrsti sta jo pripravila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Slavnostna govornika sta bila senatorka Tatjana Rojc in v imenu slovenskih organizacij predsednik Združenja don Eugenio Blanchini Igor Jelen. Zbrane je pozdravila tudi županja občine Čedad. Dogajanje so s pristnimi beneškimi pesmimi popestrili mladi beneški glasbeniki, predstavljene so bile tudi tri pesmi iz lanskoletnega 34. Sejma Beneške piesmi. Prireditev se je zaključila s komedijo Jest san Berto v izvedbi Beneškega gledališča. Dogodka so se udeležili številni predstavniki oblasti in institucij tako iz dežele Furlanije Julijske krajine kot iz Slovenije ter župani obmejnih občin in Posočja. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v pozdravu podčrtal edinstvenost čezmejnega prostora, ki je preplet različnih kultur in narodov. Zahvalil se je slovenskim organizacijam, ki gojijo slovensko kulturo in identiteto ter hkrati tudi italijanskim mestom, ki razumejo položaj Slovencev, ki sprejemajo in se zavedajo, da nas ta raznolikost še kako bogati. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 11. 2021
Ob 100 letnicah Franceta Balantiča in Eugenija Blanchinija

Ob 100 letnicah Franceta Balantiča in Eugenija Blanchinija

kulturaliteraturaFrance BalantičEugenio Blanchini

Kulturni utrinki

Ob 100 letnicah Franceta Balantiča in Eugenija Blanchinija
VEČ ...|26. 11. 2021
Ob 100 letnicah Franceta Balantiča in Eugenija Blanchinija

Jože Bartolj

kulturaliteraturaFrance BalantičEugenio Blanchini

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|13. 4. 2025
Pavla Kovač Škraba - Pričevanje 1. del

Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.

Pavla Kovač Škraba - Pričevanje 1. del

Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaPavla Kovač Škraba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 4. 2025
Z dr. Ernestom Petričem o aktualnih dogodkih na tujem in doma

Tokrat smo govorili o tem, kako zagotoviti mir Evropi, kako okrepiti sodelovanje na področju varnosti, kako pomagati Ukrajini, zakaj povečati izdatke za obrambo? Kaj pa odnos Evropa : ZDA skozi prizmo carinske vojne. Kakšno sporočilo prinaša zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program? In še o morebitnih predčasnih volitvah, bližnjem referendumu in prepričanju oblastnikov, da je možno očistiti tudi ustavno sodišče. 

Z dr. Ernestom Petričem o aktualnih dogodkih na tujem in doma

Tokrat smo govorili o tem, kako zagotoviti mir Evropi, kako okrepiti sodelovanje na področju varnosti, kako pomagati Ukrajini, zakaj povečati izdatke za obrambo? Kaj pa odnos Evropa : ZDA skozi prizmo carinske vojne. Kakšno sporočilo prinaša zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program? In še o morebitnih predčasnih volitvah, bližnjem referendumu in prepričanju oblastnikov, da je možno očistiti tudi ustavno sodišče. 

Tone Gorjup

politika

Naš gost

VEČ ...|5. 4. 2025
Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Nataša Ličen

spominživljenjekultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 4. 2025
Spomin na pregnane rojake

V Celovcu, točneje pred spomenikom Valentina Omana na železniški postaji v Žrelcu, so se spomnili obletnice pregona in vrnitve slovenskih družin z avstrijske Koroške. 14. in 15. aprila 1942 so namreč nacionalsocialisti od doma pregnali 227 koroško-slovenskih družin, to je okoli tisoč rojakov. Ti so se na svoje domove vrnili šele po koncu vojne, torej pred 80-imi let. Prireditev Tisoč ljudi so pripravili pri Zvezi slovenskih pregnank in pregnancev. Kot priča časa je govorila znanstvenica Katja Sturm-Schnabl, ki se že desetletja ukvarja s temami spominske kulture, nacionalsocializma in slovenske manjšine v Avstriji. Zastopnica deželnega glavarja Gaby Schaunig se je po poročanju Slovenskega sporeda ORF zahvalila vsem, ki si prizadevajo za spominjanje ključnih trenutkov zgodovine. Poudarila je tudi, kako pomembno je zavzeti stališče in odločno spregovoriti ter stati za izrečenimi besedami: „Nikoli več!“. 

Spomin na pregnane rojake

V Celovcu, točneje pred spomenikom Valentina Omana na železniški postaji v Žrelcu, so se spomnili obletnice pregona in vrnitve slovenskih družin z avstrijske Koroške. 14. in 15. aprila 1942 so namreč nacionalsocialisti od doma pregnali 227 koroško-slovenskih družin, to je okoli tisoč rojakov. Ti so se na svoje domove vrnili šele po koncu vojne, torej pred 80-imi let. Prireditev Tisoč ljudi so pripravili pri Zvezi slovenskih pregnank in pregnancev. Kot priča časa je govorila znanstvenica Katja Sturm-Schnabl, ki se že desetletja ukvarja s temami spominske kulture, nacionalsocializma in slovenske manjšine v Avstriji. Zastopnica deželnega glavarja Gaby Schaunig se je po poročanju Slovenskega sporeda ORF zahvalila vsem, ki si prizadevajo za spominjanje ključnih trenutkov zgodovine. Poudarila je tudi, kako pomembno je zavzeti stališče in odločno spregovoriti ter stati za izrečenimi besedami: „Nikoli več!“. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Otok

VEČ ...|16. 4. 2025
Pesem po zadnjih sedmih besedah

Na sredo v velikem tednu smo stopili na vrh Kalvarije. Prisluhnili smo poeziji Marka Stranda in njegovi pesmi Pesem po zadnjih sedmih besedah.

Pesem po zadnjih sedmih besedah

Na sredo v velikem tednu smo stopili na vrh Kalvarije. Prisluhnili smo poeziji Marka Stranda in njegovi pesmi Pesem po zadnjih sedmih besedah.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|16. 4. 2025
Doživljanje velikonočne skrivnosti ob podpori umetnosti

V tokratni oddaji smo se osredotočili na veliki teden in vse, kar se dogaja v njem oziroma na doživljanje svetega tridnevja skozi prizmo umetnosti. Kako nas pri doživljanju skrivnosti Odrešenja lahko spodbujajo glasba, slikarstvo in literatura. O tem so spregovorili komparativistka dr. Ignacija Fridl Jarc, slikar Lojze Čemažar in basbaritonist Marko Fink.

Doživljanje velikonočne skrivnosti ob podpori umetnosti

V tokratni oddaji smo se osredotočili na veliki teden in vse, kar se dogaja v njem oziroma na doživljanje svetega tridnevja skozi prizmo umetnosti. Kako nas pri doživljanju skrivnosti Odrešenja lahko spodbujajo glasba, slikarstvo in literatura. O tem so spregovorili komparativistka dr. Ignacija Fridl Jarc, slikar Lojze Čemažar in basbaritonist Marko Fink.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 4. 2025
O razstavi Barok in o razstavi obarvanih fotografij ljubljanskega potresa

Predstavitev dveh razstav. V Narodni galeriji so na ogled biseri baroka, v NUK-u pa razstava obarvanih fotografij iz časa rušilnega potresa v Ljubljani.

O razstavi Barok in o razstavi obarvanih fotografij ljubljanskega potresa

Predstavitev dveh razstav. V Narodni galeriji so na ogled biseri baroka, v NUK-u pa razstava obarvanih fotografij iz časa rušilnega potresa v Ljubljani.

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmbaroknarodna galerija. NUKfotorgrafije o lj. potresu